O Alzheimerjevi bolezni

Alzheimerjeva bolezen (AB) je nevrodegenerativna bolezen, ki počasi vedno bolj uničuje možganske celice. Je najbolj pogosta oblika demence in vpliva na 60 do 65 odstotkov ljudi z demenco. Poimenovana je po nemškem nevrologu Aloïsu Alzheimerju, ki je leta 1907 prvi opisal simptome in nevropatološke vzorce bolezni, na primer amiloidne plake in nevrofibrilarne pentlje. AB vpliva na spomin in kognitivne funkcije, kar lahko privede do zmedenosti, sprememb razpoloženja ter slabe prostorske in časovne orientacije. Bolezen ni kužna niti nalezljiva.

 

AB je pogosto prepoznana pri osebah, starih nad 65 let, čeprav se lahko manj pogosta zgodnja oblika Alzheimerjeve bolezni pojavi pri veliko mlajših ljudeh.

 

Zgodnji simptomi, kot so težave s spominom in delna izguba določenih kognitivnih zmožnosti, so spočetka spregledani tako s strani bolnikov kot njihovih bližnjih. Vendar med napredovanjem bolezni simptomi postanejo izrazitejši in lahko vplivajo na vsakodnevno življenje. Praktične težave z vsakodnevnimi opravili, kot so oblačenje, pranje in obiski stranišča, počasi postajajo vse hujše. Na koncu je oseba z AB najpogosteje odvisna od drugih, ki ji pomagajo pri tovrstnih opravilih.

AB povzroča splošno poslabšanje zdravja in privede do smrti. Najbolj pogost vzrok smrti je pljučnica, saj se med napredovanjem bolezni poslabša delovanje imunskega sistema in pride do izgube teže, kar poveča tveganje okužb v grlu in pljučih.

 

Trenutno ne poznamo zdravila, čeprav znanstvena skupnost po vsem svetu vlaga veliko časa v raziskave.

Značilnosti Alzheimerjeve bolezni so izguba spomina, afazija-apraksija-agnozija, težave pri komunikaciji, spremenjena osebnost in vedenje ter fizične spremembe. 

 

Več informacij imate na voljo na spletnem mestu Alzheimer-europe.org.